Leto 2018 obeležuje več obletnic, vezanih na Triglav in slovensko planinstvo. V Infocentru Triglavska roža Bled je sredi februarja potekal posvet ob 240. letnici prvega dokumentiranega vzpona na Triglav.
Prireditev se je začela s fotografsko razstavo fotografskega natečaja 240-letnica prvega pristopa na Triglav 2018 in podelitvijo nagrad. Med 119-imi anonimno prejetimi deli je bilo izbranih 30 fotografskih del, po odločitvi komisije pa so najboljše tri fotografije ustvarili Danilo Lesjak, Andrej Trošt in Bogy Urevc.
Posveti in prireditve tudi v Bohinju, Kobaridu, Trenti in Mojstrani
Na posvetu je bilo govora o Triglavu v zgodovini, o njegovem simbolnem pomenu in dediščini ter njegovi naravi, vse tudi v luči turizma. V prihodnjih mesecih se bodo posveti in druge prireditve skupaj z omenjeno razstavo z namenom počastitve praznika Triglava zvrstili še v Bohinju, Kobaridu, Trenti in Mojstrani.
Triglav kot del naše državne identitete
Po besedah dr. Janeza Bizjaka je Triglav v 240-letih prešel od strahospoštovanja in občudovanja do pretirane navezanosti: »Slovenci smo se poistovetili z njim, Triglav je del naše narodne državne identitete in istovetnosti, ali se s tem strinjamo ali ne, tako je. Dobro je, da je tako«, pravi dr. Janez Bizjak. A obstaja skrb, da ga je prav to pripeljalo do njegove ogroženosti.
Povezovalna nota in samoumevnost
Tudi dr. Peter Mikša poudarja, da se je v zadnjih 240 letih simbolna vloga Triglava spreminjala in »ima povezovalno noto, ki pa jo po drugi strani v današnjem času jemljemo precej samoumevno, ker ga več ne rabimo braniti. Takšno močno vlogo oziroma simboliko je imel Triglav zadnjič ob osamosvojitvi, ko smo bili prvič na svojem vrhu«.
Prav zaradi ogroženosti je bilo na posvetu govora tudi o omejitvah obiska Triglava, saj naj bi te pozitivno vplivale tako na ohranjanje prvobitnosti narave kot tudi varnost obiskovalcev.
Sanja Despotovič
