Z nasmejanim obrazom nas je Anže Logar, eden izmed redkih, ki se še ukvarja z gradnjo premične kulturne dediščine, pričakal pred svojo delavnico na Mlinem. Najprej nam je razkazal prostore v katerih nastajajo nova lesena plovila. Delavnica je od Blejskega jezera oddaljena le nekaj sto metrov. To jim omogoča, da vsako izdelano plovilo sami preizkusijo in tako sproti ugotavljajo kje še obstaja prostor za izboljšave. 

S Finske nazaj v Slovenijo

Anže Logar je odraščal ob Blejskem jezeru, zato je bilo nadaljevanje tradicije izdelovanja in ohranjanja čolnov zanj logična odločitev. Po poklicu inženir lesarstva se je izobraževal tudi na Finskem, kjer je na finski Lahti college of arts and crafts študiral gradnjo lesenih plovil. Po končanem študiju pa se je odločil, da se vrne nazaj domov in pridobljeno znanje in izkušnje prenaša še na mlajše generacije. Mladim zagotavlja možnost praktičnega dela. Večinoma se za izobraževanje pri Logarju odločajo dijaki srednje lesarske šole. Pridobijo potrebno znanje o gradnji lesenih plovil, ob tem pa se s konstruktivno debato in kritičnim odnosom do svojega dela naučijo vztrajnosti.

Tradicionalna blejska pletna

V podjetju poskrbijo za vse tipe plovil. Ukvarjajo se s servisiranjem in obnavljanjem lesenih plovil. Ta dela opravljajo v drugi delavnici v Spodnjih Gorjah. Trudijo se, da vsako pletno vsako leto vzamejo na remont. Vsaka pletna je unikaten izdelek in ni serijsko izdelano plovilo. Dolžina znaša okoli 7,5 m, največja širina pa 2,25 m. Ob primernem vzdrževanju posamezna pletna lahko doseže tudi do 30 let življenjske dobe.

Poleg tega pa sami tudi izdelujejo različna lesena plovila. Ob tem se prilagajajo željam strank. Nas je zanimala predvsem gradnja tradicionalne blejske pletne. Gre za čoln, katerega konstrukcija se je skozi zgodovino le malo spremenila. Današnjo obliko so okoli leta 1900 zasnovali domačini. Gre za zaščiteno obliko in blagovno znamko, ki je značilna za Bled in Blejsko jezero. Logar za kompletno izdelavo blejske pletne porabi okoli 600 ur dela. Le z natančnim delom in uporabo vrhunskih materialov jim lahko zagotovijo trajnejšo konstrukcijo.

Bled in muzej lesenih plovil

To je zame način življenja, med pogovorom večkrat pove Anže Logar. Verjetno je res tako, da si dneva brez prelaganja macesnovega lesa, lakov in drugih pripomočkov, ki jih uporablja pri svojem delu ne zna več predstavljati. K temu, da v delu tako uživa, pripomore tudi njegova ekipa in pa mladi vajenci. Pogosto se v delavnici oglasi tudi Janez Polak, starosta izdelovanja lesenih čolnov na Bledu. Pogovarjajo se o tem, kako so čolne izdelovali včasih in kako jih izdelujejo danes. Tudi na tem področju je viden opazen napredek. Logar s svojo ekipo vedno išče nove možnosti za izboljšavo in še trajnejšo konstrukcijo plovil.

Njegovo poslanstvo je ohranjati tovrstvno dediščino, se pri tem izpopolnjevati in znanje prenašati naprej. Vseskozi si zastavlja nove cilje. Ena izmed njegovih velikih želja je, da bi v prihodnosti na Bledu zgradili veliko delavnico, ki bi bila ob enem tudi muzej lesenih plovil, kjer bi obiskovalci lahko od blizu opazovali postopek gradnje lesenih plovil.

Rebeka Krašovec