Andrej Vidic je 69 letni domačin z Bleda, ki že več kot 30 let skrbi, da za Blejsko noč na Blejskem jezeru zažari na tisoče lučk. Leta 1972 se je s tem začel ukvarjati njegov oče, sedaj pa tradicijo nadaljuje sam. Najprej je očetu pomagal pri izdelovanju lučk in polaganju lupinic na jezersko gladino, kmalu pa je prevzel celotno organizacijo. Gre za štiri mesece trdega, enoličnega dela. Od aprila do julija domača delavnica postane njegov drugi dom. A kot nam je povedal je na koncu, ob pogledu na razsvetljeno jezersko gladino in navdušene obraze obiskovalcev, vse poplačano.

Zvesti dobavitelji jajčnih lupinic iz Zime

Jajčne lupinice mu priskrbi blejska slaščičarna Zima, nekdaj Šmon. Tam slaščičarke prav posebej pazijo, da jajcem odbijejo le vrh. To jim vzame precej časa, a gospod Vidic jim je za to izredno hvaležen. Njegov oče je jajčne lupinice nekaj časa dobival v Kavarni Park, nato pa se je njihovo sodelovanje prekinilo. Njegovi zvesti dobavitelji jajčnih lupin tako ostajajo v slaščičarni Zima in s tem prispevajo k pisanju uspešne zgodbe o medsebojni pomoči in sodelovanju za skupno dobro, predvsem pa za dobro Bleda.

Vsako leto za lučke 450 kg parafina

Dobljene jajčne lupinice najprej posuši, nato pa jih ročno, vsako posebej, olupi. Pri lupljenju mu pogosto pomagata prijatelja Nada in Brane ter vnuk Jan. Nato začne z ulivanjem. Vsako leto porabi okoli 450 kilogramov parafina. Nekaj sveč dobi tudi v hotelih in prav različne barve sveč so razlog za to, da so lučke različno obarvane. Tako se parafin obarva, kar omogoča lažje vlivanje. Potem počaka približno 20 minut, da se parafin v jajčnih lupinicah strdi in nato notri položi sten in šibice.

Na jezerski gladini vsako leto zaplava 10.000 jajčnih lupinic

Vsako leto pripravi okoli 15.000 jajčnih lupinic, od tega jih 10.000 zaplava na jezerski gladini in razsvetli Blejsko jezero. Ostalih nekaj tisoč pa se jih med izdelavo zdrobi, uniči. Jezero naslednji dan očistijo potapljači in odpadkov praktično ni. Tudi tiste jajčne lupinice, ki se potopijo jezera ne onesnažujejo, saj so iz apnenca.

Polaganje lučk na jezersko gladino

Skozi čas je razvil način, kako lučke čim hitreje spraviti na jezersko gladino. Posebno leseno pripravo je najprej izdelal zato, da bi olajšal delo enemu izmed svojih prijateljev: »Bil je majhen in vedno se je moral sklanjati čez čoln. Hotel sem mu pomagati in v šali se je porodila ta ideja, danes pa jih uporabljamo vsi.« Obvezna oprema na vsakem čolnu je poleg lesene priprave še gorilnik in pa seveda palete z lučkami.

Da le ne bi deževalo!

Vsako julijsko Blejsko noč se proti večeru se s prijatelji in z avtomobili natovorjenimi s paletami jajčnih lupinic odpravi do Grajskega kopališča. Tam se razporedijo v čolne in odrinejo. Vsak v svojo smer hitijo na jezero polagati lučke. Te gorijo od tri do pet ur. Vse pa je odvisno tudi od vetra in tokov, ki so se v zadnjih letih okrepili, pravi Vidic. Najpomembnejše pa je seveda vreme. Do sedaj se je le enkrat zgodilo, da je na Blejsko noč deževalo. »Vsako popoldne pred Blejsko nočjo sem živčen in gledam v luft, kakšno bo vreme«, pravi Vidic.

Veliko truda za eno noč iz ljubezni do kraja

Zakaj štiri mesece dela, tudi po deset ur na dan, vse za eno noč je vprašanje, ki se poraja marsikomu. Vidic jasno pove, da ima svoj kraj rad in da se na Bledu še vedno premalo dogaja. Gre za edinstven dogodek, tako poseben, da ga je opazila tudi japonska televizija in z mojstrom z Bleda posnela dokumentarec o njegovem delu.

Rebeka Krašovec