Gospoda Jožeta Kralja smo nekaj dni pred cvetno nedeljo obiskali v njegovi delavnici v Gorjah. Že nekaj let je v času pred veliko nočjo zaposlen z izdelovanjem butaric, po domače beganc. Obiskali pa smo tudi delavnico izdelovanja beganc na Bohinjski Beli.
Gospoda Jožeta Kralja smo nekaj dni pred cvetno nedeljo obiskali v njegovi delavnici na Poljšici pri Gorjah. Že kot otrok je opazoval očeta pri izdelovanju beganc, nato pa se je izdelovanja lotil tudi sam. Tako je že nekaj let v času pred veliko nočjo zaposlen z izdelovanjem butaric, ki jih na Gorenjskem imenujemo begance. V vzhodni Sloveniji jih imenujejo presmec, imajo pa tudi številna druga imena. Poleg tega se butare poleg poimenovanja v različnih delih Slovenije razlikujejo še po sestavi in obliki.
Gorjanska beganca
Za Gorje so značilne begance sestavljene iz leske, brina, vrbe, drena, bezga, dobrovita in oljke. Vsaka butara naj bi vsebovala sedem sestavin, od kraja do kraja pa se te razlikujejo. Gospod Kralj vse potrebne rastline za butarico nabere sam. Kot nam je povedal je najprej potrebno narediti osnovo ali ročaj, nato pa nanj pritrditi zelenje. Tako kot v preteklosti tudi danes butarice krasijo z jabolki, pomarančami, papirnatimi trakovi in cvetjem. Njihova sestava in velikost sta včasih odražala socialni status lastnika. Otroci so med seboj tekmovali kdo ima večjo butarico, danes pa so bolj zaželene manjše, nekaj deset centimetrov velike butarice.
Butare ščitijo dom in odganjajo nesrečo
Po ljudskem verovanju naj bi butarice ščitile dom in odganjale nesrečo. Mnogi verjamejo v njihovo moč, zato so v preteklosti z butaricami obkrožili hišo, da je bila v njej sreča, dom pa je bil tako zavarovan pred požarom, boleznijo in drugimi nevšečnostmi. Del butare so spravili na podstrešje, ob slabem vremenu in grmenju pa so z njimi odganjali točo. Butare naj bi vplivale tudi na poljedelstvo in živinorejo, zato so blagoslovljene vejice raznesli po gospodarskih poslopjih, njivah in vinogradih.
Najdaljša slovenska butara je merila okoli 304 metre. Gospod Kralj vsako leto naredi nekaj večjih beganc, ki merijo okoli sedem metrov. Tudi na delavnici, ki smo jo obiskali na Bohinjski Beli, so udeleženci izdelovali tradicionalne begance različnih velikosti. Kot so nam povedali se delavnice vsako leto radi udeležijo zato, da sami izdelajo svojo beganco, se ob tem družijo in skupaj nadaljujejo tradicijo.
Rebeka Krašovec
