Forum slovanskih kultur (FSK) je v Gabrovem v Bolgariji na svojem letnem kongresu že desetič podelil nagrade Živa najboljšim slovanskim muzejem, kjer je Blejski grad prejel nagrado Živa za najboljše območje slovanske dediščine.
Iz obrazložitve nagrade: »Blejski grad s širšim območjem je izrednega kulturnega pomena in je geografsko ter zgodovinsko edinstven v slovenskem prostoru. Pomeni dediščino neprecenljive vrednosti in naravne lepote, je eden najpomembnejših spomenikov nacionalnega pomena in identiteta turističnega Bleda. Starodavni grad na beli pečini nad Blejskim jezerom s trdnim obzidjem, za katerim se skrivajo kapela, muzejski prostori, grajska tiskarna in grajska klet ter restavracija, je zaradi skrbne obnove in nege ostal veličasten. Ohranjen je njegov impresiven videz. Z razglednih teras se obiskovalcem odpira čudovit pogled na okolico. Zunanji prostor je prizorišče kulturnih in zgodovinskih dogodkov. Trajnostno skrb za grad uspešno vodijo občinske in državne inštitucije in s tem omogočajo obiskovalcem od blizu in daleč izredno doživetje ob obisku, s čimer izkazujejo skrb za odlično ponudbo na področju kulturnega in trajnostnega turizma.«
Nagrado je v Gabrovem osebno sprejela direktorica Zavoda za kulturo Bled mag. Lea Ferjan:
»Ob tej priložnosti se želim zahvaliti ekipi, s katero sem sodelovala pri pripravi kandidature, pri strokovni predstavitvi Blejskega gradu v mesecu juniju mednarodni žiriji, nastop na konferenci pa je bil izpeljan z željo in energijo, da pri komisiji razpršim še zadnje dvome, da si kipec slovanske boginje življenja zasluži prav Blejski grad.«
Kot poudarjajo v FSK, ki ga vodi dr. Andreja Rihter je namen nagrade živa za najboljši slovanski muzej in najboljši slovanski kulturni in naravni spomenik »prepoznati, spodbujati, nagraditi in pospeševati eksperimente, projekte in prakse v muzejskem sektorju v posebnem kulturnem in geografskem okviru evropskih držav slovanskih narodov ter prepoznati posebnosti in posebne vrednote slovanskega sveta z njegovimi zgodbami, tradicijami in dediščino, skupnimi in včasih zelo različnimi koreninami, pa tudi težavami.«
Letošnje strokovno srečanje, na katerem so že desetič podeljevali nagrade Živa je potekalo med 25. in 27. septembrom v bolgarskem mestu Gabrovo, ki se ponaša z regionalnim etnografskim muzejem na prostem ETAR. Poleg bolgarskih državnih inštitucij je projekt podprlo tudi slovensko Ministrstvo za kulturo. Dvajset muzejev iz desetih držav se je potegovalo za prestižni naslov, med njimi trije iz Slovenije: Loški muzej Škofja Loka, Muzej novejše zgodovine Celje in Blejski grad.
Nagrado Živa 2024 za najboljši slovanski muzej je prejel Deželni zgodovinski muzej Ruse iz Bolgarije, nagrada Živa za najboljše območje slovanske dediščine je bila podeljena Blejskemu gradu, častno priznanje za promocijo nesnovne kulturne dediščine pa je prejel Muzej Bećarac iz Hrvaške. Podeljenih je bilo tudi pet priznanj Živa v letu 2024. Priznanje je pripadlo tudi Fotografski hiši Pelikan in sicer Muzeju novejše zgodovine Celje za trajnostni razvoj.
