V blejski zasebni glasbeni šoli DO RE MI so ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu pripravljali (2. aprila) dogodek Bogastvo različnosti. Na koncertu v Ljubljani so želeli predstaviti glasbeno življenje na inkluzivni glasbeni šoli. Zaradi epidemije koronavirusa so vse šole v Sloveniji morale zapreti svoja vrata, tako tudi glasbena šola DO RE MI. Dogodek Bogastvo različnosti je res odpadel, vendar po besedah ustanoviteljice in vodje glasbene šole Nuše Piber vseeno želijo ponesti med ljudi svoje sporočilo.
V času, ko je šola zaprta svoje učence poučujejo individualno prek skypa, kar so tako učenci kot učitelji dobro sprejeli. S pomočjo fakultete za elektrotehniko v Ljubljani so vzpostavili tudi spletno učilnico. “V taki situaciji, v kateri smo sedaj, zelo pride do izraza odnos, ki ga imamo učitelji z učenci, s starši.”
Inkluzijo uresničujejo že desetletje
V letošnjem šolskem letu glasbeno šolo obiskuje 11 učencev z avtizmom kar predstavlja osem odstotkov vseh učencev. Inkluzija je zanje nekaj kar poznajo že desetletje, tako da so vsi učitelji intenzivno vpeti v to zgodbo. Imajo kar nekaj inkluzivnih oddelkov.
“Moram reči, da se mi zdi naša šola iz tega razloga bolj zanimiva in bogatejša. Ker če zagovarjamo to, da je raznolikost v naravi zaželena in jo dobro sprejemamo, naj bo tako tudi med ljudmi. Menim, da imamo učitelji pri tem še najbolj pomembno vlogo, saj lahko otroku, ki se je rodil z drugačnim odnosom do sveta pomagamo, da mu je v tem svetu laže in lepše. Glasba nam pa tukaj ponuja nešteto možnosti.”
Pot do vsakega učenca je drugačna
Primož Kerštanj je mednarodno uveljavljeni zborovodja z bogatimi glasbenimi izkušnjami. V glasbeni šoli Doremi poučuje tudi učence z avtizmom. “Moram reči, da je ta izkušnja zame kot učitelja, zborovodjo in kot glasbenika na splošno zelo pozitivna. Predvsem pa je treba povedati, da med njimi in ostalimi otroci ne delam prav nobenih razlik. Enako hočem biti zahteven do njih. Če dobijo jasna navodila, kaj želim od njih, se zelo dobro odzivajo.” Za vsakogar pa je seveda treba ugotoviti, kako se mu približati. “Če prideš do njih, tudi zelo veliko vračajo.”
Inkluzija je dvosmerni proces
Doktorica psihologije in predavateljica na Akademiji za glasbo Katarina Habe zelo dobro pozna glasbeno šolo DO RE MI. S svojimi študenti je namreč spremljala delo v šoli v okviru projekta Študentski inovativni projekti za družbeno korist ali krajše Šipk. Povprašali smo jo o inkluziji, ki jo uresničujejo v glasbeni šoli DO RE MI.
“V bistvu je glasbena šola DO RE MI edina prava inkluzivna glasbena šola v Sloveniji. Zato, ker jaz rada poudarim, da inkluzija ni to, da mi nekoga vključimo v neko okolje, ampak da se to okolje tudi uči od vsakogar, ki vstopa v glasbeno šolo. Tako da najlepše v glasbeni šoli DO RE MI je to, da so vsi otroci enaki. Tukaj ni razlik v tem ali imaš ti kakšno motnjo ali nimaš motnje. Vsak ima neko svojo drugačnost in glasba nam omogoča ravno to, da smo vsi enaki.”
Kot zaključek projekta Šipk bo v kratkem izšla (op. avtor: izšla je prav danes) tudi monografija z naslovom Avtizem in glasba, ki ni samo znanstveno pomembna kot poudarja naša sogovornica, ampak ima tudi kar nekaj praktičnih napotkov, ki nam lahko pomagajo pri izboljšanju učinkovitosti metod pri otrocih z motnjo avtističnega spektra. Teme glasbe in avtizma se v monografiji lotevajo z dveh smeri: kot glasbenega izobraževanja otrok z motnjo avtističnega spektra, po drugi strani pa ponudijo kot eno od opcij tudi glasbeno terapijo.
“Revolucija na sončno stran”
Mojca Mihelčič je mamica 11-letnega Gabra, ki se je rodil z aspergerjevim sindromom. Je tudi avtorica knjige Planet Asperger. Odkar Gaber obiskuje glasbeno šolo DO RE MI se je njegovo in življenje družine zelo spremenilo in kot pravi njegova mama Mojca “revolucija na sončno stran.”
Namesto koncerta skupno sporočilo – Bogastvo različnosti
Zaokrožimo to skupno sporočilo, ki ga pošiljamo namesto koncerta učenk in učencev blejske glasbene šole DO RE MI, vendar pod istim imenom – Bogastvo različnosti. Kaj nam naši sogovorniki sporočajo ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu?
Primož Kerštanj: “To je tako zavito področje, zaenkrat še. Čeprav se mi zdi, da smo že v času, ko bi morali to preseči. Vsem učiteljem, vsem, ki imajo možnost, kadarkoli delati s temi otroci, naj se jih ne ustrašijo…Ko enkrat prideš do njih, ko si jim blizu, ti vračajo 3-kratno ali 5-kratno nazaj.”
Mojca Mihelčič: “Staršem mogoče, ne se sekirat. Tako kot vsem staršem. Vse je neka faza. Ko boste to fazo prebrodili, bo naslednja prišla….Veliko humorja, veliko potrpežljivosti.” In vsem, s katerimi se skupaj s svojim Gabrom vsak dan srečuje na ulici: “Niso vsi otroci nevzgojeni. Zgledajo tako, ampak v resnici imajo tisoč stisk, ko imajo bitko v glavi in ne veš, zakaj tuli. Z malo več razumevanja gledati drug na drugega, kar velja tudi za odrasle. V tem času pa sploh.”
Dr. Katarina Habe: “Morda bi se jaz od teh otrok, od teh posameznikov kar se glasbe tiče učila tega, kako je zvok neko lepo sredstvo povezovanja s samim sabo, pa tudi z drugimi ljudmi. Ti otroci, ko pridejo na oder, res z glasbo zaživijo in se povežejo s sabo in se povežejo s publiko.” Ko je pred leti v Sloveniji gostoval izjemni angleški pianist Derek Paravicini, je naša sogovornica nastopila z njim. In nastop s slepim pianistom z motnjami avtističnega spektra je bil kot pravi njena najlepša izkušnja nastopanja doslej. “To je bilo tisto res pravo nastopanje, pravo deljenje glasbe.” O tovrstnih izkušnjah poročajo tudi njeni učenci iz projekta Šipk, ki so nastopali z otroci z motnjami avtističnega spektra. “Dajmo se učit od njih. To je darilo, ki ga moramo mi ostali sprejeti kot neko dragocenost.”
Mojca Polajnar Peternelj, foto: Jon Razinger