Po večini imajo ženska imena, dve si nista enaki in za njihovo izdelavo je potrebno od 600 do 700 ur dela. Vidite pa jih lahko le na Bledu. Seveda je govora o blejski pletni.
O tem specifičnem čolnu, ki velja za enega izmed najbolj prepoznavnih simbolov Bleda in o pletnarstvu, dejavnosti značilni za to območje, smo se pogovarjali s predsednikom Čolnarskega združenja Pletna Bled. Gregor Pazlar nas pričakam tam, kjer preživi največ svojega časa. Na Mlinem, kjer je privezana tudi njegova pletna. Pove, da je delo prevzel po očetu, ko je ta pred nekaj leti odšel v pokoj: »Ko smo bili majhni smo se tukaj kopali in če si hotel zaslužiti za kakšen sladoled, so nam dali malo za veslat. Tako smo pri petnajstih letih že vsi znali vozit pletno«. Pletnar tako ne more biti vsak, saj se tradicija prenaša iz roda v rod. Le nekajkrat v zgodovini se je zgodilo, da je družina pravico do pletne prodala drugi družini.
Pletnarji na leto na otok prepeljejo nekaj deset tisoč potnikov. Sezona pa se lahko iz nekaj poletnih mesecev raztegne na skoraj celo leto. V povprečju gre pletnar na dan šestkrat do otoka in nazaj. Za marsikoga je pletna nekaj povsem nepoznanega in vožnjo do otoka prav posebno doživetje.
Ker so pletne in vožnja z njimi nekaj, kar lahko vidite in doživite le na Bledu , so julija letos izdelovanje pleten in prevoz z njimi po Blejskem jezeru vpisali v register nesnovne dediščine. Za to so se blejski pletnarji zavzemali kar nekaj časa. »To je bil edini logični korak, po tem ko smo pred leti pletno zaščiti kot znamko«, še doda Pazlar.
Na otok se s pletno lahko odpeljete s pristanišča na Mlinem ali pristanišča pod Hotelom Park. Celoten izlet traja od ene ure do ure in štirideset minut. Za prevoz boste odšteli štirinajst evrov.
Rebeka Krašovec
