Postavljanje božičnih jaslic je tudi danes zelo živ običaj, ki ga ohranjajo v mnogih družinah. Jaslice ponazarjajo simbolično Kristusovo rojstvo in so značilne za Rimskokatoliško cerkev in Katoliške cerkve vzhodnega obreda.
Prva znana upodobitev živih jaslic sega v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu (Italija) obhajal božični večer v votlini nad vasjo. Na Slovenskem so prvi postavili jaslice v Gornjem Gradu, za tem jezuiti v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, leta 1644.
Na Blejskem gradu so tradicijo božičnih jaslic obudili pred štirimi leti. Zdenka Pintar, Davorin Bernard in Lojze Ropret jih od takrat vsako leto postavijo v baročni kapeli na zgornji terasi.
Lojze Ropret: “Tradicija postavljanja jaslic je nekaj kar nas ohranja navsezadnje. Ko je dan najkraši v času solsticija so ljudje prinesli košček narave v svoje domove in v to naravo postavili jaslice. V središču je Jezus, ki prinaša mir, Marija, Jožef, družina. Tako se tudi simbolično ob jaslicah zbere družina in ves ta hrup sveta ostane zunaj vsega. Če to izgubimo, kaj nam ostane še?”
Božične jaslice na Blejskem gradu si lahko ogledate vsak dan vse do 2. februarja, do naslednjega krščanskega praznika Svečnice. To je dan, ko sta po izročilu Marija in Jožef novorojenega Jezusa odnesla v jeruzalemski tempelj in se Bogu obredno zahvalila za sina. Zdenka, Davorin in Lojze pa bodo takrat skrbno pospravili figurice in začeli s pripravami na naslednjo postavitev božičnih jaslic.
Mojca Polajnar Peternelj, foto: arhiv Zavod za kulturo Bled
