Jernej Jung in Matevž Šalehar Hamo o Mladih Levih
Mladi Levi so v Festivalni dvorani Bled predstavili osvežen in predelan repertoar ter vsem ljubiteljem njihove glasbe postregli z glasbo, ki je še vedno mlada. Naša sogovornika sta bila Matevž Šalehar – Hamo in Jernej Jung.
Jernej Jung: »Energija je absolutno večja in boljša, poleg tega smo mi absolutno generacija, to bo zvenelo mogoče preveč impotentno, iz obdobja, ko je bila kreativnost še prisotna. Ko ni bilo še ekstazija, ko ni bilo bolnih srečanj v Ambasadi Gavioli, ni bilo tisoč ljudi, ki tolčejo z glavo po zraku, z nogo treskajo ob tla in si mislijo, to je pa muzika. To zame ni muzika, to je zame pokvarjeni pralni stroj. To sva se malo prej s Hamotom pogovarjala, kreativnost je bila v naših mladih letih veliko večja in ena skladba je imela glavo, rep in srednji del.
Nikogar ne bi rad užalil, ampak kreativna glasba je bila absolutno pred prihodom računalnika, pred prihodom tega, da je lahko vsak brezveznik svetovno znan disco jokey, da igrajo tam aparature, s katerimi nima on nobene veze, saj pokrade par semplarjev naokoli, vse skupaj sestavi in je to nov komad. To zame ni muzika, ne. Sem stara garda, zagovarjam svoj tip muzike. Ker sem tudi klasično izobražen, prav tako glasbeno pa trdim, da je bila skoraj vsa glasba že narejena pred 200. leti. Če gledamo Čajkovskega, Beethovna, itd. Bolj stare mojstre, zelo rad imam klasično muziko.«
Pa je ta pridih čutiti v vaših skladbah?
Jernej Jung: »Absolutno, recimo Hamo je mlajša generacija, ne in dobro je, da je zraven in … Seveda je mlajša generacija, lahko bi bil moj sin. Jest sem star 70. On verjetno ni.«
Matež Šalehar Hamo: »Oči.«
Jernej Jung: »Oči. (Smeh). Ne, poznam npr. njegove koncerte in fino je, da obstajajo mladi, ki imajo našo kreativnost. Poznamo njegove komade in bi jih lahko popolnoma umestil v čas, ko sem bil sam toliko star kot Hamo;njega se tako zvano ropotanje ni prijelo. Taki mladi ljudje ohranjajo še vedno dobro glasbo.«
Matevž Šalehar Hamo: »Hvala, ker sem mlad. Nisem toliko… To je od gospoda, ki se piše Jung, res dobro slišati. »
Jernej Jung: »Od srca, midva s Hamotom imava zelo pristen odnos. Kadar se pogovarjava, se nehote pogovarjava popolnoma odprto in odkrito in debata med nama nastane, če se res štekava, če ne se ne pogovarjava. A je tako?»
Matevž Šalehar Hamo: »Ja.«
Jernej Jung: »Spontano pride to tega.«
Odličen intro za vas, Hamo. Slišala sem, da ste bili oboževalec Mladih levov, še preden ste stopili iz pleničk. Je to res?
Matevž Šalehar Hamo: »V principu je to zelo res. Enkrat je zašla neka kaseta od Mladih levov do naju z bratom in nisva mogla verjeti, da je kaj takšnega bilo. Bila sva fena od Hendriksa, Zeppelinov in tako naprej tako kot vsa, no ne, pač skoraj vsa mularija. Da se je to na naših tleh dogajalo, bilo res podobno, v nekem smislu še celo boljše. Res muzika, ki naju je prevzela. In ko sem dobil klic od Jerneja Podboja in Aleša Strajnarja, članov zasedbe, je bilo to malo .. Resno? Svaka čast. Mislim, res sem bil ponosen, da sem.»
In če se mogoče vrneva v preteklost, ko je bilo to navdušenje nad Mladimi levi. Kaj je tista stvar, ki je res, res, bi rekla, zažigala za vas?
Matevž Šalehar Hamo:»Mislim, da je to en redkih bendov, mislim redkih, saj bendov je bilo veliko, veliko dobrih, ampak zelo malo jih je imelo to neko… Jernej je govoril o kreativnem pristopu. Skratka, da se niso toliko obremenjevali z žanrom, a je bil to soul, a je bil to blues, ali jazz ali pop, ampak prav vsak komad, ki ga poslušaš ima neko valovanje. Če bi zdaj za moj band dal intervju, bi rekel, da je to muska, ob kateri se lahko ljubiš. V današnji muziki je to blazno težko počet, ker je vse zelo naravnost. Nekako me to zelo spominja na pornič. Grdo bom povedal, saj je fino za gledat, vendar nima kaj dosti zveze z dejanskim ljubljenjem. Mladi levi so še zdaj, kljub temu, da niso več mladi… Se da ljubit na to muziko. To je čar, mislim, da je bila zato narejena.«
Jernej Jung: »Se strinjam, ja.«
