Na Blejskem gradu so danes odprli gostujočo razstavo z naslovom Krapinski pračlovek. Razstava je plod sodelovanja med Zavodom za kulturo Bled in Muzejem krapinskih neandertalcev, z njo pa se prvič povezujeta dve pomembni kulturni ustanovi, ki delujeta na področju zgodovine in dediščine.
Kot je na odprtju povedala direktorica Zavoda za kulturo Bled mag. Lea Ferjan je gostujoča razstava plod sodelovanja med obema ustanovama in edinstvena priložnost, da obiskovalci spoznajo življenje neandertalcev in fosilne ostanke izumrlih živali iz prostora v naši soseščini. »Pomembno je povezovanje in sodelovanje z domačimi in tujimi muzeji, saj to pomeni izmenjavo strokovnega znanja, zbirk ter raziskovalnih virov, krepitev kulturne izmenjave, dostopnost in vključevanje širše javnosti, krepitev inovativnosti in ustvarjalnosti, soustvarjanje projektov in prikazovanja kulturne dediščine. Sodelovanje med muzeji ni samo koristno, ampak nujno za razvoj sodobnih muzejev in kulturo kot celoto. Povezovanje med različnimi institucijami povečuje njihov vpliv in pomen v družbi ter prispeva k večji prepoznavnosti in vplivu kulturnih dejavnosti na globalni ravni.«
Odprtja sta se udeležila tudi župan Občine Bled Anton Mežan in pooblaščeni minister Veleposlaništva Republike Hrvaške v Sloveniji Duje Ančić. Slednji je poudaril pomen zavedanja o skupni dediščini in zgledno sodelovanje obeh ustanov, ki svojo odličnost dokazujeta tudi na evropski ravni s številnimi priznanji za svoje delo.
Gostujočo razstavo je predstavil njen avtor Jurica Sabol, ravnatelj Muzejev Hrvaškega Zagorja, ki je obiskovalce tudi popeljal po razstavi in jim postregel z zanimivimi podrobnostmi. Oblikovalci razstave so npr. za poustvaritev neandertalčeve jame v razstavnem prostoru, v mansardo Blejskega gradu znosili kar 200 kg peska!
»Vesel in počaščen sem, da lahko na tako kultnem mestu kot je Blejski grad, obiskovalcem iz vsega sveta predstavimo naš muzej in najbogatejše najdišče neandertalcev na svetu. To je štirinajsto gostovanje razstave o krapinskem pračloveku in četrto v Sloveniji, kar samo nakazuje veliko zanimanje širše javnosti za prazgodovinsko tematiko. Mednarodno kulturno sodelovanje je izredno pomembno za razvoj muzejske dejavnosti, ker se na tem področju izmenjujejo različne izkušnje, iščejo partnerji za prihodnja sodelovanja v evropskih projektih, za kar so Muzeji Hrvaškega Zagorja še kako dober primer.»
Zgodba o krapinskih neandertalcih se je sicer začela v letu 1899, ko je na Hušnjakovo brdo kot kraj, kjer so okoliški kmetje našli neke čudne kosti, prišel tedanji vodilni hrvaški paleontolog Dragutin Gerjanović Kramberger. Danes v Muzeju krapinskih neandertalcev skrbijo za ohranjanje in raziskovanje enega najpomembnejših evropskih arheoloških lokacij, ki sega kar 130.000 let v preteklost.
Obdobje neandertalca zaznamujejo najdbe človeških ostankov in fosilnih ostankov živali, ter celo najdba 60.000 let stare koščene piščali, ki so jo odkrili leta 1995 med izkopavanji v jami arheološkega najdišča Divje babe pri Cerknem in velja za najstarejšo piščal na svetu. Na njeno rekonstrukcijo je na odprtju v Viteški dvorani na Blejskem gradu zaigrala Katinka Dimkaroska, v družbi članov skupine Krapinski neandertalci – pleme Špiljskog medvjeda, odetih v avtentično opravo.
Gostujoča razstava Krapinski pračlovek bo na Blejskem gradu v dvorani nad muzejem na ogled do 30. junija 2025, vsak dan v odpiralnem času gradu.
