V četrtek, 21. 11.2019 je v knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu potekal literarni večer z naslovom “Srce s Poljšice”. Poklonili smo se 100-letnici rojstva prevajalca, pisatelja, literarnega novinarja, esejista, profesorja in novinarja Nika Koširja. Čar Koširjevih izvirnih in prevedenih bogatih besed je v njegov portret povezalo Kulturno društvo Radovljice – Linhartov oder.
O Niku Koširju
Rodil se je na kmetiji v družbi petih otrok. Najprej je pet let obiskoval škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu, nato pa še tri leta klasično gimnazijo v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz romanistike. Kmalu zatem je bil za 4 mesece interniran v italijansko taborišče Gonars. O tem času je napisal knjigo z naslovom Mojih šeststošestnajst partizanskih dni. Pozno poleti leta 1943 je odšel v partizane, maja 1945 pa se je vrnil v Ljubljano kot osvoboditelj. Po koncu vojne je bil zunanjepolitični urednik pri časopisu Slovenski poročevalec. Zatem je poučeval na gimnaziji v Stični, kar je sicer v življenju najraje počel. Dvajset let, od leta 1955 do 1975, je predaval italijansko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Eden prvih prevajalcev španske književnosti
Bil je eden prvih prevajalcev španske književnosti pri nas. M. de Cervantesa, M. de Unamuno, J.R. Jiménez, B. Ibanez, J. Ortego y Gasset so avtorji, ki jih najdemo med njegovimi prevodi. G. Boccaccio, G. Vergo, N. Macchiavellij in L. Pirandell pa so italjanski avtorji katerih dela je prevedel. Uredil in prevedel (soavtor) je tudi poezijo (Španske romance, 1961; Antologija španske poezije 20. stoletja, 1987; Katalonska lirika XX. stoletja, 1987).
Za prevajalsko delo je prejel dve nagradi. Leta 1973 Sovretovo nagrado za prevod Don Kihota in leta 1988 nagrado Prešernovega sklada za prevod španskega junaškega epa Pesem o Cidu. Večino denarnih nagrad je daroval v obnove hiš znanih slovenskih pisateljev.
Pisal je o španski, katalonski in okcitanski književnosti (Postržki, 1991). Napisal je več psihološkorealističnih novel (zbirki Temne lise, 1987 in Odsvitanja, 1987) ter objavljal spominsko prozo in dnevniške zapise (Simfonija slovesa, 1994; Srečanja s sodobniki, 1989; V znamenju strelca I-II, 1997-98).
Dela: Simfonija slovesa, Poljšica 1998 in 1994; V znamenju strelca, Ljubljana 1997-1998; Vračanja in druge zgodbe, Poljšica 1994
Čas računov, Poljšica 1991; Mojih šeststošestnajst partizanskih dni, Ljubljana 1988.
Urška Tišler