Luka Turk je nekdanji olimpijski plavalec, ki se je nekaj let po končani karieri odločil za skok v hladne vode. S pripravami na svetovno prvenstvo je pričel v slovenskih rekah in jezerih, kot sta tudi gorenjski Sava in Jasna. Ob koncu leta 2019 je na tekmovanjih v Avstriji in Nemčiji dosegel odlične rezultate, februarja 2020 pa je na Svetovnem prvenstvu v Mali Zaki, v blejskem jezeru, ki je imelo temperaturo 6 stopinj, postavil neuradni svetovni rekord na 100, 1000 in 200 metrov. Slednjo dolžino je kot prvi Zemljan preplaval v manj kot 2 minutah (1:59:49).

»Kako lahko tukaj plavaš, mene zebe, že samo da te gledam« je stavek, ki ga Luka večkrat sliši. A po njegovem mnenju je takšen pogled na njegovo plavanje v hladnih vodah le zasidrano mišljenje, ki ga ima večina ljudi, ki se ne zaveda, da je mraz lahko povsem koristen – ne le za telo, ki po ekstremnih razmerah postaja močnejše, temveč tudi za dušo. »To so samo strahovi, ki se konstantno oglašajo. Mi smo veliko močnejši«, poudarja in izpostavlja človeško zmožnost premagovanja vnaprej postavljenih omejitev, ki izvirajo iz kulturnih vzorcev.

Priznava, da se je soočal z najhujšimi strahovi

Med plavanjem v blejskem jezeru pred svetovnim prvenstvom je preplaval dolžino 1500 m »od Mlina do otoka«, pri čemer se je 50 m pred ciljem soočil z najhujšim in najbolj prvinskim človeškim strahom – bojem za preživetje – »nisem več mogel dvigniti rok, začel sem piti vodo, sem več mogel kravla plavat, sem pa videl, da lahko pridem s prsnim do konca«. Po tako dolgem in napornem plavanju človeška temperatura pada še kakšno uro, zato so bili trenutki po hudo napornem plavanju še težji del. A po vsem tem je prišel do spoznanja: »Vsi strahovi, vsi prebliski, vsa negotovost, ki je bila v meni, je izginila, ko sem jaz skočil v vodo«. Pri tem je uvidel, da se ljudje močno obremenjujemo s popolnoma nepomembnimi stvarmi in zanje tratimo svojo življenjsko energijo.

Kaj tako uspešnemu športniku predstavlja uspeh?

Za tako uspešnega športnika uspeh sestavljajo več stvari. Prvo je to, da mu ne primanjkuje zdravja. Druga stvar, ki je najpomembnejša je ta, da ima telo, ki funkcionira in je zmožno gibanja. Tretji je pogum, s katerim lahko »napada« svoje izzive in želje ter finančna stabilnost, s katero lahko vse te želje uresničuje. Poudarja pa tudi notranji mir, ki ga je danes pri ljudeh redko najti.

Tri strupene besedne zveze

Luka Turk je v našem vsakodnevnem pogovornem jeziku odkril tri besede ali besedne zveze, ki so »strupene« za človeka. Prva so pričakovanja od sebe, od človeka, od izkušnje, od družbe, ki človeka vodijo v razočaranje. »Zakaj za vraga bi bil razočaran, če si dal vse od sebe?« Drugo je primerjanje, saj se ljudje vedno radi primerjamo z drugimi, medtem ko bi morali zaradi medsebojne »raznolikosti« tekmovati vedno le sami s sabo. Zadnja »strupena« beseda pa je beseda »ČE«, ki nikoli ne more biti uporabljena na pozitiven način.

Ljubezen in življenjski smisel

»Največja oblika ljubezni, se mi zdi, je to, da spoznavaš samega sebe«, je prepričan in dodaja, da so zanj medijsko posredovane predstave o tem, kaj je ljubezen, popolno partnerstvo in življenje, popolnoma zlagane in zgrešene. Skozi svojo življenjsko pot, na kateri je doživel veliko dobrega in slabega, pa je prišel tudi do spoznanja, da nobena stvar ne more tako nagraditi človeka, kot ga lahko hvaležnost sočloveka, ki mu pomaga. In to je njegova motivacija, zagon, energija – njegova gonilna sila, ki ga močno vleče naprej. Več v prispevku.

Danaja Mertelj

Za dodatne posnetke se zahvaljujemo https://www.spartaq.com/