Mark Džamastagič v življenju počne marsikaj. Zadnjih deset let se intenzivno ukvarja z gledališčem, predvsem z improvizacijo. S tem se je prvič srečal kot študent, ko je po koncu svoje kolesarske kariere iskal odgovor na vprašanje kdo sploh sem? Performer je bil njegov odgovor.
Že kot otrok si je želel nastopati in zabavati občinstvo. In kmalu mu je postalo jasno, da sodi na oder. Tokrat ne na odru, pač pa pod njim, smo se z Markom pogovarjali o njegovih začetkih v improvizacijskem gledališču, kaj sploh to je in kako se tega lahko nauči vsak izmed nas.
Vaška scena
Že četrto leto deluje v skupini Vaška scena, kjer skupaj z Miro, Juretom in Janom ustvarjajo impro predstave. Skupaj so začeli v Impro ligi, sodelovanje se je nato nadaljevalo in ko so iskali oder, na katerem bi nastopali, jih je pot pripeljala v Zasip. Tam pod okriljem KUD Kamot ustvarjajo impro večere s katerimi enkrat mesečno navdušujejo obiskovalce. Predstave so brezplačne, saj si, kot pove Mark želijo, da bi impro gledališče spoznalo čim več ljudi.
Improvizacija je spontano gledališče, kjer nastopajoči nimajo scenarija. Imajo le sebe, svoj glas in svoje telo. Nič ni vnaprej pripravljeno. Pri improvizaciji je zanimiv sam proces, saj ljudje gledajo kako nastopajoči skupaj z občinstvom in pred njihovimi očmi ustvarjajo zgodbo. Ljudje so najpomembnejši del njihove zgodbe. Mark pravi, da se tisti najbolj zabavni deli zgodijo ravno takrat, ko se zgodba prekine z neko nenapovedano, spontano stvarjo, ki se zgodi na odru: »Improvizacija te nekako uči, kako se rešiti iz te zagate, ki je nastala na odru in dokončati zgodbo«. Čar improvizacije je v tem, da ena predstava nikoli ni enaka drugi, tako ne za gledalce kot tudi ne za improvizatorje.
Za impro gledališče je igrivost ključna
Tudi v improvizaciji obstajajo določene tehnike in pravila, zato se je tudi improvizacije potrebno naučiti. Obstajata dve vrsti predstav; kratkometražne in dolgometražne. Pri prvih gre za to, da so težje naloge že predpisane in vsi jih poznajo. Na odru improvizatorji razložijo pravila igre, od publike poberejo predloge in odigrajo improviziran prizor. Pri dolgometražnih predstavah pa je proces ustvarjanja nekoliko daljši. Mark opiše kako poteka proces ustvarjanja predstave v skupini Vaška scena:
»Najprej se usedemo in pogovorimo kakšno predstavo bi radi ustvarili. Izberemo si navdih oziroma neko temo in tej potem predpišemo neka pravila. Ta se navezujejo na to, kakšne predloge si želimo pobrati od občinstva in kako bomo predstavo razdelili na prizore. Izdelamo format, ki ga želimo ljudem predstaviti na predstavi«.
Pravi da je pri impro gledališču pomembno da si igriv, da tvoj ego ostane za odrom in da je na odru bolj pomemben tvoj soigralec kot pa ti sam.
Če si želite skupino Vaška scena videti v akciji, lahko vsak mesec pridete v Zasip na impro večer in postanete del njihove zgodbe.
Rebeka Krašovec
