Že sto let nazaj je bil napisan prvi naravovarstveni program imenovan Spomenica, danes pa so območja neokrnjene narave pod pritiski vse večje množice obiskovalcev. Namembnost gorskega sveta je bistveno drugačna kot je bila včasih.
Ne pozabimo na prvotne prebivalce gorskega sveta
Na odprtju razstave Narava gorskega sveta – včeraj, danes, jutri nam je mag. Andreja Škvarč iz kranjske območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave predstavila spremembe, ki so značilne za ta območja v zadnjih letih. Včasih je bilo v našem gorskem svetu zgolj 10 koč. Danes jih najdemo 180, te pa imajo več kot 91 000 nočitev letno. V gore se zatekamo na oddih, pozabljamo pa, da medtem, ko mi uživamo v odkrivanju narave, vstopamo v dom mnogih bitji, ki tam prebivajo.
Dva tisoč let neokrnjena, zadnjih sto let vse bolj obremenjena narava
Dva tisoč letno tradicijo rudarstva in pašništva je v zadnjih stotih letih zamenjalo rekreativno obiskovanje gora. Živali in rastline v našem gorskem svetu so izpostavljene manjšanju njihovega naravnega habitata, predvsem zaradi človeškega vpliva. Človekov vstop v naravo vpliva na spremembo ekosistema gorskega sveta. Naš vpliv se kaže v odmiku nekaterih vrst, izumrtju teh zaradi stresa in posledičnega ne-parjenja, ter vse manjši količini primerkov zaščitenih rastlinskih vrst.
Vsak korak stran šteje
Gorska pota so označena z namenom – zato, da iz njih ne postopamo drugje, predvsem tam kjer domujejo živali. Rekreacija v naravi je vsakomur prijetna, zavedati pa se moramo, da ima naše nenadzorovano gibanje v gorskem svetu lahko drastične posledice pri tamkajšnji flori in favni. Pomembno je, da se držimo začrtanih poti in da postopamo previdno in mirno.
Vsak izmed nas nosi odgovornost. Na območni enoti Kranj se bodo v prihodnosti lotili več projektov povezanih z varovanjem gorskega sveta in se še naprej zavzemali za varovanje naše narave – le tako jo bomo lahko še naprej občudovali v vsej njeni lepoti. Razstavo si lahko ogledate v Info centru Triglavska roža do 21. aprila.
Špela Lausegger
