Na Blejskem gradu je v sklopu 20. letnice projekta Slovenski kozolec potekala okrogla miza z naslovom Ohranimo Slovenski kozolec! Kdo in kako? Častni pokrovitelj dogodka je bil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, pridružili pa so se mu še drugi strokovnjaki in obrtniki, ki se že dalj časa ukvarjajo z zgoraj omenjenim problemom.
Kaj so kozolci?
Kozolci so v Sloveniji poznani kot naprava za sušenje in shranjevanje pridelkov, ki pa je skozi čas izgubila svoj pomen. Danes namreč služijo le še kot streha za traktorje in ostala kmečka orodja, vse premalo pa se zavedamo, da so bogati del naše zgodovine ter vsekakor stvar, ki Slovence močno označuje.
O čem je tekla beseda?
Na okrogli mizi so gostje osvetlili različne vidike težav in pozitivnih izkušenj pri ohranjanju »spomenika slovenske ljudske stavbne dediščine«. Želeli so poiskati sistemske rešitve, ki bi pomagale lastnikom kozolcev ter najti skupna prizadevanja, zakaj kulturno dediščino, kot je kozolec sploh še ohranjati.
Veliko finančno breme
Kozolec je namreč kmetom v veliko finančno breme, saj obnova enega kozolca znaša več kot tisoč evrov, pri tem pa na pomoč države ali občine težko računa. Posamezni kmetje imajo v lasti lahko po več kozolcev, te pa danes seveda ne opravljajo več svoje prvotne naloge, zato so ostali zapuščeni in pozabljeni.
Kozolci na UNESCOV seznam
Sicer pa kozolec velja za veliko znamenitost, kot pravijo strokovnjaki pa privablja pa tudi turiste. Slavko Mežek, predsednik gibanja Kultura Natura, ki se že več let zavzema, da bi kozolec prišel na UNESCOV seznam svetovne kulturne dediščine, pravi, da bi našo dediščino tako lahko rešili, jo podčrtali in ji dali novo priložnost v prihodnosti, čeprav ni več aktualna kot najboljša rešitev pri kmetovanju.
Razstava
Po koncu je sledila še otvoritev razstave, ki je bila tokrat na vrsti že 125. Na ogled so arhitekturne makete in risbe arhitekta Borana Hrelja ter fotografije Petra Pokorna. Razstava potuje po celotni Sloveniji in tako Slovence ozavešča o pomenu kozolcev.
