Pred največjim slovenskim kulturnim praznikom, Prešernovim dnem, smo se spomnili na pesnika, ki slovenskemu narodu ni zapisal le državne himne, ampak mu je zapustil neskončni literarni opus in razlog za ponos. V Vrbi smo raziskali Prešernovo rojstno hišo ter osvetlili najpomembnejše trenutke njegovega prekratkega življenja.
Domačija Pr’ Ribču

Leta 1800 se je v Vrbi 2, po domače Pr’ Ribču rodil tretji otrok in prvi sin France Prešern. Že od majhnega je veljal za zvedavega, vendar zelo ljubljenega otroka, ki je rimal ob vsaki priložnosti. Pri rosnih osmih letih je odšel od doma in se nadaljnja leta šolal pri očetovem stricu Jožefu na Kopanju pri Grosupljem in kasneje nadaljeval v Ljubljani ter doštudiral pravo na Dunaju. Mati si je sicer močno želela, da bi postal duhovnik, a se pesniku ta poklic ni preveč “dopadel”.
Nesrečno zaljubljen

Že med šolanjem je France pisal poezijo in skupaj s prijateljem Matijo Čopom skrbel, da bi se slovenski jezik postavil ob bok jezikom drugih narodov. S tem si je nakopal sovražnike, kar pa ga pri svojem delu ni ustavilo. Doživel je nekaj nesrečnih ljubezni in prehitrih smrti, ki so le še poglobile njegovo strast do pisanja. Tako so nastali Krst pri Savici, Povodni mož, Sonetje nesreče in Sonetni venec.
Prepozna sreča

V kasnejših letih je spoznal pestunjo Ano Jelovšek, s katero sta imela tri nezakonske otroke. Dolgo si je želel svojo odvetniško prakso, a so njegove prošnje na Dunaju stalno zavračali, zato je to uresničil šele leta 1846, istega leta kot so bile izdane tudi njegove Poezije. V tem obdobju ni užival, kot bi si zaslužil, saj je kmalu zbolel za hudo boleznijo, cirozo jeter. Ta ga je 8. februarja 1849 za vedno pokopala.
Pesnik in dobrotnik

Večkrat pozabimo, da je bil Prešern poleg poeta, literata, zagovornika slovenskega jezika tudi velik dobrotnik in ni bil zaman poznan pod imenom dr. Fig. Pri svojem odvetniškem delu ni zaslužil veliko denarja, saj je prevečkrat pomagal revežem v stiski. V marsikaterem obdobju pa njegovo življenje še do danes ostaja skrivnost. To so deli življenja, ki so zagotovo močno vplivali na njegovo delo in odnos do ljudi.
Muzej že od leta 1939

V hiši še danes stojijo predmeti, ki so se obdržali iz Prešernovih časov. Največjo vrednost ima zibka, v kateri so spali čisto vsi Prešernovi otroci in jo je po dolgem iskanju v svoje roke le dobil pisatelj Fran Saleški Finžgar, ki je bil takrat zadolžen za ureditev hiše v muzej. V originalu so ohranjene še klop, miza in črna kuhinja. Gre za prvo hišo kateregakoli pomembnega Slovenca, ki je bila spremenjena v muzej.
169 – letnica Prešernove smrti

Letos poteka 169 obletnica Prešernove smrti, ki bo tudi tokrat zabeležena z več prireditvami in dogodki v čast pesniku. V Vrbi bodo 8. februarja pripravili Najbolj slovenski pohod po Poti kulturne dediščine, knjižni sejem, prevoz z lojtrnikom, za konec pa bo sledila še osrednja slovesnost z nagovorom župana občine Žirovnica Leopolda Pogačarja.