Ime Prgarji so prebivalci Zasipa dobili v času Avstro-Ogrske monarhije, ko je cesarica Marija Terezija ukazala ljudem, zlasti kmečkemu prebivalstvu, naj zaradi preprečevanja lakote množično nasadijo in razmnožujejo hruške. Če tega niso storili, so bili tepeni. O tod tudi prihaja ime tepka, kot še danes imenujemo vrsto hrušk. Iz tepk-prg so ženske pripravljale različne jedi in napitke. Pridelovale so tudi prgino moko, iz nje pa so z dodajanjem pšenične moke pekle kruh. Izraz »prgar« je bil za prebivalce Zasipa včasih slabšalen, danes pa se trudijo, da bi tradicijo prgarjev nadaljevali.
Prgarija
Prgarija je nastala v želji, da se ohrani tradicija in prenaša znanje v naslednje generacije. V tem projektu sodelujeta Turistično in Kulturno umetniško društvo Zasip. Prgarija vključuje ohranjanje vaških običajev in šeg, predstavitev Prgarije na raznih dogodkih in degustacije prgarskih jedi, vsako leto pa organizirajo tudi Prgaske dneve, kjer potekajo kuharske delavnice, koncerti, letos pa je bil prvič organiziran tudi pohod po Zasipu. Pri projektu Prgarija sodelujeta tudi vaška gostilna Kurej, ki je kot prva v svojo dnevno ponudbo vključila okusne prgine štruklje ter kmetija Tersegvav, ki aktivno sodeluje pri predstavitvah Prgarije.
Dobrote iz Prgarije in Tepka iz Zasipa
Najbolj zagnana Prgarka, domačinka Bojana Pipan je poskrbela za izdajo dveh knjižic na temo Prgarije. Dobrote iz Prgarije je knjižica petnajstih receptov s podrobnimi navodili za pripravo jedi iz prgine moke, ki jih je na podlagi pripovedovanj, z lastno domišljijo in s kuharskim znanjem gospa Bojana Pipan skrbno izbrala in zapisala. Uvod v knjižico receptov je napisal priznan slovenski etnograf prof. dr. Janez Bogataj, sama knjižica pa poleg recepta za značilen prgin kruh vsebuje tudi napotke za pripravo drugih slanih in sladkih jedi. Druga knjižica pa nosi naslov Tepka iz Zasipa, ki ima bolj otroško vsebino, vendar je poučna tudi za odrasle. Pripovedka je napisana v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, izšla pa je tudi že v tujini.
Urška Tišler
