Vlade RS je sledila predlogu Občine Bled in projekt Južna razbremenilna cesta potrdila kot prostorsko ureditev državnega pomena so sporočili z Občine Bled.
Po besedah župana Janeza Fajfarja je bilo prelomno leto 2018, ko je jeseni tega leta občinski svet skupaj s predstavniki društev, civilno iniciativo Mlino in ostalimi predstavniki javnosti jasno sporočil, da je južna razbremenilna cesta nujno potrebna. »Takrat smo slovenski javnosti sporočili, da je cesta izjemnega pomena, če želimo, da se razvoj Bleda nadaljuje. Trajnostni razvoj je tisto, na kar Bled stavi, brez zaščite jezerske sklede in umika prometa pa tega razvoja ni.«
Bled bo z južno razbremenilno cesto dobil novo povezavo, ki bo promet umaknila iz južnega dela jezerske sklede, hkrati pa potnikom v Bohinj pomembno skrajšala in olajšala pot mimo Bleda.
Druga pomembna točka je bila junijska seja občinskega sveta leta 2019, ko je le-ta ponovno potrdil traso, ki jo je občinski prostorski načrt začrtal leta 2013. Hkrati je Občina Bled dala v presojo tudi predloge civilne iniciative Mlino, ki pa strokovne presoje niso vzdržali. Občina Bled je tako ustanovila strokovno skupino, s katero so dorekli tudi maksimalne možne omilitvene ukrepe na zadnjem delu trase.
Gradnja naj bi se začela septembra, najprej bo zgrajeno krožišče v Betinu.
Objavljamo še obrazložitev Vlade Republike Slovenije
“Vlada ugotavlja, da je zaradi gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti, ki so pomembna za razvoj Republike Slovenije, projekt »Južna razbremenilna cesta na Bledu« prostorska ureditev državnega pomena.
Obstoječa regionalna cesta R1-209 predstavlja (z izjemo visokoležečih prehodov preko Pokljuke in Soriške planine) edino ustrezno prometno povezavo Bohinja z gorenjsko regijo. Na obstoječo cesto skozi Bled se navezujejo prometne poti širšega zaledja, ki nimajo drugih možnosti kot je cestna povezava v smeri proti Lescam in v nadaljevanju na avtocestni gorenjski krak. Cestna povezava poteka skozi naselje Bled ter ob južni obali Blejskega jezera, ki pa že vrsto let ne ustreza obsegu prometa kot tudi ne najkvalitetnejši turistični podobi in perspektivi Bleda.
S preusmeritvijo tranzitnega in dela notranjega prometa izven strnjene poselitve bo dana možnost nadaljnjemu razvoju turizma na Bledu kot osnovni dejavnosti tega območja. Obstoječo cesto vzdolž južne jezerske obale bo tako zaradi preusmeritve prometa, na nekoliko daljšo pot na JRC Bleda, možno nameniti le lokalnemu dovozu do objektov v tem delu, kolesarskemu in peš prometu ter turističnemu prevozu s kočijami. Južna razbremenilna cesta Bleda bo v državnem cestnem omrežju nadomestila del sedanjih cestnih odsekov R1-209/1088 ter 1089 na poteku skozi strnjeno poselitev Bleda in na delu južne jezerske obale.
Za gradnjo Južne razbremenilne ceste Bled je bil sprejet Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za južno razbremenilno cesto na Bledu. Po sprejetem Odloku je Južna razbremenilna cesta nova cestna povezava med krožnim križiščem na Ljubljanski cesti in priključkom na obstoječo regionalno cesto za Pristavo na koncu naselje Bleda v dolžini cca 3.300 m.
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo vodi investicijski projekt južne razbremenilne ceste na Bledu od leta 1996, čeprav njeno vključevanje v reševanje sega še nazaj, saj so bile že pred letom 1978 izdelane študije, idejne rešitve in primerjave, ki naj bi poiskale najustreznejšo varianto. Bled spada med tiste slovenske kraje, ki jih motorni promet najbolj ogroža in je potrebno motorni promet izločiti iz neposredne bližine jezera. Vse predlagane in obravnavane variantne rešitve južne razbremenilne ceste so bile analizirane in obravnavane predvsem iz stališča čim boljše umestitve prometnega koridorja v izredno občutljivo območje Bleda in njegove okolice.
Poleg reševanja neposredne okoljske ogroženosti Blejskega jezera, vplivov na številne enote registrirane kulturne dediščine Bleda kot območja nacionalne prepoznavnosti, predpostavlja cesta tako v gospodarskem kot tudi v socialnem smislu pomembno medobčinsko prometno povezavo z Bohinjem in ponuja nenazadnje tudi ob južni obali Blejskega jezera možnosti kvalitetnejšega razvoja turizma, ki predstavlja prvo blejsko gospodarsko panogo. S preusmeritvijo tranzitnega in dela notranjega prometa izven strnjene poselitve bo dana možnost nadaljnjemu razvoju turizma na Bledu kot osnovni dejavnosti tega območja.
Pomen Bleda ni le lokalni, pač pa ima bistveno vlogo v širšem prostoru tako na nivoju regije kot tudi države Slovenije. JRC Bleda je zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembna za razvoj Republike Slovenije. Ker je JRC Bleda kategorizirana kot regionalna cesta R1-209, odsek 1089 Bled – Soteska, skladno z veljavno zakonodajo in zakonodajo, ki je veljala v času sprejemanja prostorskega akta ne sodi med prostorske ureditve državnega pomena in ni objekt državnega pomena. Poleg tega JRC Bled ni objekt z vplivi na okolje.
Prav zaradi pomena JRC Bleda za območje celotne države je nujno, da se postopki potrebni do pričetka gradnje pospešijo. Ocenjujemo, da je nujno prenesti postopke na nivo države, s čemer se bo razbremenilo lokalno skupnost pri realizaciji korakov do pridobitve gradbenega dovoljenja. Navedeno je podkrepljeno tudi s podpisanim sporazumom o sofinanciranju z dne 2.10.2012, ki predvideva sofinanciranje Občine Bled z 8,73 odstotki, delež Direkcije RS za infrastrukturo pa je 91,27 odstotka.
V skladu s 50. členom Zakona o urejanju prostora, so prostorske ureditve državnega pomena lahko tudi druge ureditve, če vlada na predlog ministrstva, v katerega pristojnost spada prostorska ureditev, po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj ugotovi, da gre za tako prostorsko ureditev, ki je zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembna za razvoj Republike Slovenije.”