Na sprehodu okoli Blejskega jezera lahko v tem zimskem času opazimo, da ponekod njegovo gladino prekriva rdečkasto obarvana plast. Za ta pojav so krive modrozelene alge oziroma cianobakterije, ki nakazujejo na preobremenjenost jezera in organsko onesnaženost.
Tako imenovanemu cvetenju jezera smo lahko priča skoraj vsako leto. Preobremenjenost jezera je v zimskem letnem lahko vidna na površju jezera, saj so vremenski pogoji idealni za razvoj teh alg. V poletnih mesecih se umaknejo na globino od 15 do 16 metrov, kamor kopalci ne morejo.
Stanje Blejskega jezera je ves čas na meji med zmernim in dobrim, v zadnjih nekaj letih pa se kazalec nagiba bolj k zmernemu stanju. Razlogov za to je več. Nova infrastruktura in skokovit porast turizma zadnjih nekaj let, povečanje prometa ob in na Blejskem jezeru, vedno večje število kopalcev, naraščanje ribolova, intenzivna živinoreja v pojezerju in posledično možna onesnaženost pritokov v jezero; vse to predstavlja velike pritiske na okolje in na samo Blejsko jezero. O razlogih, iskanju vzrokov in rešitev smo se pogovarjali z različnimi sogovorniki in pomembnimi deležniki pri ohranjanju oziroma izboljšanju stanja Blejskega jezera. Bled je namreč zaščitni znak Slovenije, Blejsko jezero pa naš naravni biser na katerega smo vsi ponosni. In le skupaj lahko poskrbimo, da bo tako tudi ostalo.
