Že več kot 70. let je minilo, odkar raziskovalci redno proučujejo ledenik pod našim najvišjim vrhom – Triglavski ledenik. Prva opazovanja tako segajo daleč v leto 1946, ko se je pričel prvi stalni raziskovalni projekt v Sloveniji. Ob tem jubileju so pripravili tudi razstavo z naslovom Zeleni plaz – včeraj, danes, jutri, ki že več kot leto dni gostuje po celotni Sloveniji, v mesecu marcu in aprilu pa tudi v Info centru Triglavska roža Bled.
Zeleni plaz – včeraj, danes, jutri

Razstava je zasnovana s strani raziskovalcev iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Gre za obsežen projekt, ki so ga leta 2014 strnili tudi v knjigo z naslovom Triglavski ledenik. Na začetku meritev je bila površina ledenika 14,4 hektarov, do danes pa se je skrčil na vsega nekaj več kot poldrugi hektar (1,7 hektarov ‑ podatek za leto 2015).
Ne več ledenik v pravem pomenu besede

O ledeniku kot takem, težko govorimo še danes, saj nima več vseh temeljnih značilnosti alpskih ledenikov. Na primer ni več ledeniških razpok, zaradi ujetosti ledenika v konkavni del pobočja pa tudi ni več zaznati premikanja ledu.
Danes še, jutri ne več

Ledenik je eden redkih neposrednih dokazov za podnebne spremembe in njihove posledice. Tega človek vse pogosteje ruši tako s svojim ravnodušnim odnosom do okolja in prisvojitvijo naravnih virov kot tudi potrošniškim načinom življenja. Morebiti smo ena zadnjih generacij, ki ledenik oziroma njegov preostanek pod našim najvišjim vrhom sploh še lahko opazuje.
Prvič v angleškem jeziku

Razstava na Bledu pa je pomembna tudi iz turističnega vidika, saj je bila na tem mestu prvič predstavljena tudi v angleškem jeziku. To različico razstave je podprlo Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji. Po besedah Izaaka Martina, predstavnika za stike z javnosti na Ameriški ambasadi, je to ključnega pomena za razvoj turizma na tem območju, saj je vsebina zapisana še v tujem jeziku, bolj dostopna obiskovalcem.
Za Slovence ni ključnega pomena

Za Slovence pa ledenik sicer ni ključnega pomena, raziskovalec Miha Pavšek je izpostavil le dovajanje vode v poletnih mesecih, večji pomen ima za bližnje planinske koče. Tudi, če ledenik izgine, to ne bo ogrozilo našega dovoda vode.