Ohranjanje izjemnih naravnih, kulturnih, krajinskih in duhovnih vrednot je osrednji cilj narodnih parkov. Z namenom varovanja narave z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi ter biotsko raznovrstnostjo skupaj s kakovostjo in pestrostjo krajin je bil ustanovljen tudi Triglavski narodni park. Nekatera območja edinega narodnega parka v Sloveniji so za ohranjanje ekosistemov še posebej občutljiva. S tem razlogom se bodo v prihodnje začela vzpostavljati t.i. mirna območja. V letošnjem letu bodo, kot so sporočili iz JZ TNP, z vzpostavljanjem pričeli na Pokljuki, Vitrancu in Mangartskem sedlu.

Pri upravljanju narodnih parkov je običajno, da se aktivnosti v delih narodnega parka prilagodijo (številčno, prostorsko, časovno), kadar to povzroča nevarnost za obstoj oziroma ohranitev naravnih vrednot, prostoživečih vrst in njihovih habitatov, habitatnih tipov ter kulturne dediščine in krajine. Tudi v Načrtu upravljanja Triglavskega narodnega parka so predvidene takšne prilagoditve. S projektom VrH Julijcev za izboljšanje stanja osmih vrst in štirih habitatnih tipov Natura 2000 bo v prihodnjih treh letih vzpostavljenih 19 mirnih območij z namenom varovanja aktivnih visokih barij, divjega petelina in belke. Na Pokljuki, Mangartu in Vitrancu je celovita umestitev mirnih območij načrtovana v letošnjem letu.

Z mirnimi območji se bo skozi projekt VrH Julijcev ohranila kakovost tistih delov naravnega okolja, ki imajo izjemen pomen za varovanje in ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov. Posamezni ukrepi bodo prilagojeni posebnostim posameznega območja. Posebej izpostavljamo vznemirjanje divjega petelina na območjih Pokljuke, Vogla in Kranjska Gora ter območjih planin Krstenica, Ovčarija ter Planina pri Jezeru. Vznemirjanje belke je največje na območju Mangartskega sedla in Velega polja. Za večino mirnih območij bo v praksi pomenilo, da obiskovalci pri izvajanju aktivnosti upoštevajo in spoštujejo obdobja največje občutljivosti vrst in jih časovno prilagodijo.

Javni zavod Triglavski narodni park je vključen tudi v projekt LIFE Naturaviva, Biodiverziteta – umetnost življenja, katerega bistvena naloga je ozaveščanje o pomenu ohranjanja narave in biodiverzitete. V zadnjih treh mesecih so bile na temo pomena ohranjana biodiverzitete izvedene delavnice na vseh 38 šolah članicah Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe. V prihodnje pa so poleg sodelovanja s šolami načrtovane še druge aktivnosti za ozaveščanje širše javnosti. »Umetnost življenja je ravnovesje med izkoriščanjem in ohranjanjem« je eno izmed pomembnejših sporočil projekta in prav mirna območja so primer ustrezne odločitve, ki je ugodna tako za naravo kot za obiskovalce.

V tujini je tovrstna ureditev z mirnimi območji že dolgoletna uveljavljena praksa. V narodnih parkih v Avstriji, Švici in Franciji so že uvedli usmerjeno obiskovanje s poudarkom na sobivanju z naravo in spoštovanju meja oziroma naravovarstvenega režima na določenem območju. Uvedbo mirnih območij je bila v tujini sprejeta izjemno pozitivno kot smiseln način ureditve prostora za lokalno prebivalstvo, turistično ponudbo in aktivnosti v naravi.

Priporočila za obiskovalce narave v zimskem času:

· Tudi pozimi se držimo označenih in ustaljenih poti ali prog, predvsem na gozdnih robovih in v gozdu. Živali se navadijo na prisotnost človeka, zato se njihova aktivnost omeji na opazovanje ali pa se tiho umaknejo v skrivališče. Turo načrtujemo že doma in jo ustrezno prilagodimo.

· Izogibajmo se predelom, ki jih živali uporabljajo za skrivanje in prehranjevanje. To so skalni in nezasneženi predeli ali razpoke.

· Pri turnem smučanju se izogibajmo redkim macesnovim sestojem. Svoje območje gibanja čim bolj omejimo. V snežnih luknjah prezimujejo ruševci in če se približamo njegovemu skrivališču, ptica zelo dolgo ostane mirna in zleti šele v zadnjem trenutku. To je zanjo zelo stresno, saj si mora spet narediti luknjo in nadomestiti izgubljeno energijo.

· Bodimo tihi obiskovalci.

· Če je na obisku v naravi z nami tudi pes, naj bo ta vedno na povodcu.

Več o mirnih območjih na dogodku z naslovom Uveljavljanje mirnih območij v najbolj ranljivih delih Triglavskega narodnega parka drevi, 15. januarja 2019, ob 19.00, v Infocentru Triglavska roža na Bledu.