Kakšna je usoda Blejskega jezera in njegove okolice? Kdo je odgovoren za njegovo čistočo in varovanje? Kaj vse bomo morali narediti, da se stanje jezera v prihodnosti ne bo slabšalo? Društvo za varovanje narave in kulturne dediščine Bleda z okolico je devetega maja organiziralo predavanje ”Blejsko jezero danes ali nikoli več” z namenom, da informira in ozavesti javnost o stanju jezera in aktivira vse deležnike, ki imajo vpliv na zanesljivejšo zaščito in izboljšanje kakovosti vode v jezeru.
“Upravni delavec ima vedno prav”
Staranje jezera je sicer naraven proces, ki pa ga človek s pravilnim ravnanjem lahko upočasni, z napačnim in nestrokovnim ravnanjem pa bistveno pospeši. Emil Brence, eden izmed predavateljev, pravi da se težava nahaja v tem, da imajo pri odločanju in podajanju idej za izboljšanje stanja jezera težave že od leta 1978, ko so odločevalci skupaj z uradniki oblikovali dokumente, ki določajo ravnanje z jezerom. ”Upravni delavec ima vedno pravi”, pravi Brence. Kljub strokovni podlagi so namreč prav uradniki tisti, ki odobrijo fizično izvedbo idej, čeprav njihovo znanje nujno ne pokriva potrebnih znanj za določitev kvalitete predlaganih rešitev.
V prednosti so predvsem ekonomski interesi
Kljub temu, da je jezero z otokom pomemben del naravne in kulturne dediščine, z njim ne še ne ravnamo temu primerno. Kot zelena turistična destinacija smo namreč še vedno dovolj oddaljeni od upoštevanja nosilnosti kraja in Blejskega jezera. Glavni cilji za prihodnost se navezujejo na izboljšanje ekološkega stanja jezerskih voda, uskladitev deležnikov, ki vplivajo na upravljanje z jezerom, ter opredelitev konkretnih izvajalcev nalog, ki bi sledili programu ukrepov. Špela Rekar Remec, ARSO je tu izpostavila, da so pred interesom za čisto jezero predvsem ekonomski interesi, s čimer so se strinjali tudi ostali trije predavatelji, Emil Brence, Dušan Plut in Marta Vahtar.
Problematika jezera je bolj ekonomska kot ekološka
Dr. Dušan Plut, geograf in ekolog, civilno družbeni aktivist, prepoznaven in dosleden borec za varstvo okolja in uveljavitve modela trajnostnega razvoja še posebej opozarja, da problematika jezera pravzaprav ni toliko ekološka kot je ekonomska. Neprimerno se mu zdi tudi pomanjkljivo izmenjevanje strokovnih informacij in slabo organizirana skupnost strokovnjakov ter odločevalcev. Brence je poudaril, da ljudje voljo za izboljšanje stanja imajo, drugače predavanja sploh ne bi bilo. Vendar pa je potrebno nasloviti državo in v neki meri tudi občino, ter vzpostaviti naravi bolj naklonjen sistem, ki od uradnikov, ki odločajo o usodi jezera, zahtevajo več znanja in več prevzema odgovornosti pri njhovih odločitvah.
Špela Lausegger
