Melanholični, ustvarjalni, predvsem pa enkratni sekstet Divanhana prihaja iz Bosne in Hercegovine. S svojo glasbo so na Festivalu Bled pričarali vzdušje, v katerem sta se prepletala čutnost in poskočnost. 

Novi melos Balkana

Skupina Divanhana se je na globalni glasbeni zemljevid vrisala kot ena najizvirnejših zasedb neosevdaha, struje in žanra novodobnega preoblikovanja tradicionalnega sevdaha ter v njem zakoreninjenih bosanskih ljudskih pesmi, sevdalink. Prepoznavnost si je sekstet akademsko izobraženih glasbenikov zagotovil s povsem samosvojo predelavo izročila balkanskih pesmi oziroma balkanskih zvočnih praks, zlasti s področja Bosne, Kosova, Srbije, Makedonije in Turčije, ter fuzijo različnih glasbenih žanrov, v kateri zasedba tradicijo prepleta zlasti z elementi pop in klasične glasbe ter jazza. ”Smo svetovljanska skupina, ki jo zanima glasba sveta”, pravi Neven Tunjić. Igrajo tudi turško, grško in makedonsko glasbo, pred kratkim pa so odkrili tudi glasbo iz Rusije. 

Njihova glasba je mešanica različnih zvrsti

Do sedaj so posneli že pet albumov in po že kar nekajkrat opravili koncertno turnejo po Evropi. Njihove pesmi govorijo o ljubezni, domovini in naravi, navdih pa črpajo iz različnih tradicionalnih melosov Balkana. Od septembra 2018 z Divanhano na oder stopa nova vokalistka, aktivna članica vokalne skupine Etnoakademik in diplomantka sarajevske glasbene akademije Šejla Grgić. ”Poslušamo različne žanre. Meni je še posebej všeč klasična glasba in jazz, Irfanu je všeč originalna tradicionalna afriška glasba in glasba iz Južne Amerike. Nekateri v skupini imajo radi pop in rock”, pravi Neven.

Skupino je publika večkrat nadgradila z bučnim aplavzom

Na koncertu so nastopili sproščeno in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo sprostili tudi poslušalci koncerta. Ti so z vsako pesmijo skupini namenili večji aplavz. ”V naših skladbah obstaja kar nekaj sporočil, v glavnem pa govorijo o ljubezni in o doživljanju bolečine v ljubezni, ter o trpljenju. Tudi o poželenju, ter seveda o radosti in žalosti.” Hkrati pa se v njihovi glasbi najdejo skladbe o zgodovini Jugoslavije in njihovi domovini Bosni in Hercegovini. ”V današnjem svetu, ki je poln vojn, se trudimo ustvarjati bližino med ljudmi, jih zbližati in jim razložiti, da sta ljubezen in prijateljstvo vse kar šteje. Ne obstaja vera, narodnost ali politika, ki bi lahko to uničila.”

Špela Lausegger, foto: Boris Pretnar