»V tem trenutku vsi brez izjeme doživljamo obupno težke trenutke skupinske negotovosti, zato je edino, kar si želim, da bi kdorkoli našel knjigo kateregakoli žanra, ki bi mu lajšala težke trenutke«, pravi pisateljica Nina Kosmač. Dejstvo, da so imeli pisateljice in pisatelji nenavadno življenje, je znano večini bralcem. To tezo so potrdili tudi na tečaju, ki ga je v letošnjem letu vodila Nina Kosmač. Potekal je pod okriljem Medgeneracijskega centra Bled v sodelovanju z Ljudsko univerzo v Radovljici.

Kakšen je bil cilj njenih predavanj, ki so potekala prek zooma? «Predvsem udeležencem krožka pomagati poiskati njihove literarne zvezde in s tem, vsaj za hip, preusmeriti misli stran od aktualne težavne resničnosti, ki jo doživljamo.«
Krožek Zvezdniki literature se bo zaključil decembra, s tem pa se zaključuje tudi serija treh krožkov povezanih s književnostjo. »Pogrešala bom učence in upam na ponovno možnost sodelovanja.«

Čeprav se je v predhodnem krožku posvetila kronološkemu opisu pomembnih literarnih del skozi zgodovino, med tokratnim tečajem ni sledila časovnemu traku, ampak se je bolj osredotočila na življenje izbranih književnic in književnikov. Življenja velike večine je v veliki meri zaznamovala neobičajna in tragična usoda ali preprosto neobičajne izkušnje in navade. Vsebina predavanj je tako temeljila na pisateljih s skupnim imenovalcem, kot je bil primer predavanja o izgubljeni generaciji, kjer so z udeleženci govorili o Hemingwayu, Fitzgeraldu itd. Med predavanji so odkrili, da je bilo kar veliko število pisateljev nadarjenih tudi za druge zvrsti umetnosti, predvsem risanje. Avtor Peklenske pomaranče Anthony Burgess je npr. napisal približno enako število skladb kot knjig.

Kot pravi Nina Kosmač: »Najpomembnejša so pisateljeva dela, ki jih moramo na neki način jemati posebej od individualnih življenjskih zgodb avtorjev, ki so v primerjavi z literarnimi umetninami nepomembne. Seveda pa je tudi res, da je kar nekaj pisateljev čutilo moralno odgovornost do sveta in se je podalo v politiko. V teh primerih ali v primerih hudih zločinov morda lahko umetnika obsojamo in sodimo (ne kot pisatelja), ampak ga obravnavamo lahko kot zločinca ali politika. Pisana beseda je nekaj, kar ostane, za bodoče generacije, ko so krivice in preizkušnje, ki jih je doživljal pisec že zdavnaj izbrisane in pozabljene.«

Nina Kosmač se je potrudila, da je bil izbor knjig in avtorjev zelo pester in raznolik, tako, da je lahko vsak udeleženec in bralec našel svojo najljubšo literarno zvrst in svojo zvezdo literature. »Ne bom trdila, da je več literarnih zvezd, kot zvezd na nebu, vendar skoraj. Bistvo in cilj krožka je bil dosežen. Želela sem si, da bi vsak izmed udeležencev našel svojo priljubljeno zvezdo literature, ki bi ga vodila in mu osvetljevala življenjsko pot. Enako želim vsem Slovencem, ki imajo radi književnost.«

Na fotografiji: Nina Kosmač z Manco Japelj, eno od udeleženk tečaja.

mpp